SESALEC JE DUŠO SPUSTIL.

Taka bela in gosta je bila.
Šele, ko sem ga nesel pod tuš
in z vodo polil,
jo je nehal spuščati.

Pust me, rišem!

Ah

Ah, se srčno veselim,
dneva, ko ne bo crkaval,
dneva, ko bo ves čas delal,
dneva, ko ne bo več časa,
pisat, da se veselim:
dneva, ko ne bo crkaval,
dneva, ko bo ves čas delal,
dneva, ko ne bo več časa,
pisat, da se veselim:
dneva, ko ne bo crkaval,
dneva, ko bo ves čas delal,
dneva, ko ne bo več časa,
pisat, da se veselim:
dneva, ko ne bo crkaval,
dneva, ko bo ves čas delal,
dneva, ko ne bo več časa,
pisat, da se veselim:
dneva, ko ne bo crkaval,
...

Shodil je

Pa mam časa na pretek,
da napišem dve vrstici,
preden se mu spet predstavim.

Kretenski blogger

Zakaj ne morem dat naslova svojemu pisanju?
Sem se mar spet kaj malega zameril? Stricu Bloggerju?

Dvajset minut in eno dobro idejo kasneje:
Ja, hvala. Če pa šestkrat pritisnem tab, pa lahko napišem naslov. Res priročno.

Danes

Danes je Janša nekoliko streljal s topom, jaz pa sem si stisnil mozolj na nosu.

Kupil bom

Danes bom kupil skret papir, pa naj stane kar hoče.

Kako je živel Branislav

Najprej je močno sovražil vrtec. Tepli so ga, pa še poscal se je včasih. Še tisti, ki je jedel drek iz školjke, ga je kdaj pa kdaj namlatil. Potem je dolgo hodil v šolo. Dlje kot ostali. Pa ni bil zato nič bolj učen. Potem je pomagal pri stricu zidarju. Pa ne dolgo. Nato je šel za trak. Lani, na dopustu, si je zlomil nogo. Nekako se mu ni prav zacelila. Morda bi bil moral k zdravniku. Pa je šantal po tistih stopnicah, menda mi je še jebal mater, vedo povedati tisti, ki jih ni bilo zraven, in priletel trdo na tla, daleč spodaj. Kakšnih dvajset minut je še hropel, potem pa je nehal.